»PottPock® Športnik«
PottPock športnik obožuje dih…gibanje…zdravje…življenje.
Brez športa si ne zna predstavljati svojega vsakdana.
Je sprehajalec, rekreativni ali profesionalni športnik.
Je nekdo, ki se sooča z izzivi in išče rešitve. Je nekdo, ki nadaljuje in napreduje, tudi kadar je težko in ima občutek, da stoji na mestu.
Vedno so bile malenkosti tiste, ki so mu predstavljale izziv, kam jih dati, zdaj so se jim pridružile še maske za obraz.
Zato je v trenutku PottPock postal njegov najboljši kolega. Pomoč, ki je vedno pri roki in brez katere ni več športa.
Svojo vsebino ščiti pred potenjem, varno hrani med akcijo in vse je ok, tudi če ju ujame dež.
Prepričal ga je raztegljiv in udoben material in zaradi priročnosti nosi kar dva.
PottPock je nov nivo zmage.
»PottPock® podpira slovenske športnike!«
»PottPock® Otrok«
PottPock je ustvarjen z mislijo na naše otroke. S tem namenom smo izbrali koži prijazen material, ki je lahko tudi v stiku s hrano.
Ne samo, da PottPock otrokom predstavlja uporaben pripomoček, ki krepi domišljijo, kreativo in fino motoriko, temveč je tudi vir neskončne igre in zabave!
PottPock bo za igro in zabavo poskrbel podnevi, NEON PottPock v temi, oba pa bosta vaše otroke razveseljevala skozi vse leto.
»Omogočite svojemu otroku nepozabno doživetje!«
»PottPock® Družina«
Z vami delimo vsebino pisma našega mladega oboževalca.
»Živjo, sem Mark in sem star 9 let. Odkar vsi družinski člani uporabljamo PottPock, smo postali čisti »feni«.
Oči ima seveda modrega, ker pravi, da so vse ostale barve za ženske, s čimer se ne strinjam, ker so meni všeč vse barve in s tem ni nič narobe, pa še da ne omenjam, da je oči lansko poletje najraje nosil marelično majico, ki pravi, da je poudarjala njegovo lepo zagorelo polt.
No, oči gre vsako jutro v trgovino in v PottPock redno tlači ali masko za obraz ali gotovino, nazadnje je poskusil kar oboje. Mislim, da mu je celo uspelo.
Potem si je sposodil še maminega rumenega in vanj zabasal vrečko za v trgovino, da ne bo vsakokrat plačeval novo, je rekel, in s tem ujezil mami, ker je šele na sprehodu z našim psom ugotovila, da ima notri nakupovalno vrečko namesto tiste male za pobiranje kakcev naše Bibi.
Jaz imam zelenega in priznam, da mi ga je mami zadnjič za par dni vzela, ker sem z njim namesto frače streljal v sliko in se delal, da imam pikado. Res zadeva lepo leti, zadnjič se je izstrelila čez balkon, ampak na moje veliko olajšanje ni bilo hudega, ko ga je na tleh na pločniku povozil skiro. Je preživel, bil je umazan in sem ga pač opral. Zadeva rešena. Pa ravno sem se že veselil, da bi lahko dobil novega, ker si res želim NEONA. Nimam še svojega.
Kdo pa ga ima? Ja, itak. Tamala. Ta vedno dobi vse, kar hoče, mal se nakremži s tisto šobo, pa je … Maja je stara 5 in slabo mi kaže, da jo bom uspel prepričat, da bi svojega NEONA zamenjala za mojega zelenega. Ok, sej si ga bom sam kupil, mogoče bom pa po nesreči spraznil njenega pujsa namesto svojega. Ona NEONA res ne rabi, samo afna se in dela važno, jaz bi ga imel vsaj za kaj pametnega. Recimo… da bi jo strašil…
Je pa res, da starša skrbita za našo varnost, tako da jima bom sporočil, da sem po novem nočni tekač in nujno potrebujem NEON-ko, da se ne bom izgubil v temi. Človek mora videt sam sebe, a ne?
Imam še starejšega brata Aleksa, on je že 17 in hodi v sredno šolo. Pa hodi s punco. Eno. Jaz je še nisem videl, sem pa prepričan, da se lupčkata, ker ima v svojem črnem Pottu skos čikgumije in neke osvežilce daha… Sem ga pa tudi že vidu, da je imel plonkce v Pottu…ja ja…
O! Kako, da se tega nisem prej spomnil? Glihkar sem ugotovil, kako bom prišel do svojega NEONA!
Dijo.«
